SLADKO-R?

Beli sladkor ni najboljša izbira, zato bom skušala opredeliti boljše alternative. Mesec december je in najverjetneje bomo v kuhinji pripravljali piškotke, pecivo in druge sladkosti in zakaj ne bi uporabili sestavine, ki so bolj prijazne za naše telo?

Beli rafinirani sladkor je lahko škodljiv, ker telesu odvzema bistvene vitamine in minerale, vsebuje ogromno kalorij, se tvori v nenasičene maščobe in je povezan z boleznimi kot so diabetes, kandida, artritis, alergije in lahko bi še naštevali..

KAJ PA RJAVI SLADKOR?

Sladkor najdemo v mnogih rastlinah, največja koncentracija sladkorja pa je v sladkorni pesi in sladkornem trsu. Surovi sladkor pridobivajo iz sladkornega trsa in potem sok, ki ga pridobijo s stiskanjem zmešajo z limeto, da dosežejo željeno PH vrednost. V nadaljnjem postopku se tekočina s hlapenjem zreducira, nato pa se s pomočjo centrifuge ločijo sladkorni kristali. S pomočjo sušenja nastanejo sladkorni kristali, ki so zaradi prisotnosti melase temno rjave barve. Takšen surovi sladkor je sicer že uporaben, vendar to ni rjavi sladkor, ki ga večinoma lahko kupimo na policah ( razen če ni izrecno opredeljeno, da gre za surovi trsni sladkor). Največkrat se takšen sladkor uporablja za nadaljnje rafiniranje. V procesu rafiniranja tekočini, ki jo pridobijo s stiskanjem, dodajo fosforno kislino, ogljikov dioksid ali žveplov dioksid, zato da postane bele barve. Takšen sirup nato spustijo čez aktivno oglje, da odstrani melaso in ga pod pritiskom kristalizirajo v beli sladkor, ki ga nato lahko kupimo na policah. RJAVI SLADKOR je pravzaprav beli rafinirani sladkor, ki mu ponovno dodajo sirup melase in ga ponovno sušijo, in ga dajo na prodajne police.

Pomislite čez koliko postopkov gre, da pride do končnega izdelka, in koliko kemičnih substanc je dodanih in kaj to dolgoročno lahko pomeni za naše zdravje. Sladkor je dodan veliki večini pijač, pripravljeni - pakirani hrani, sladicam, tudi v vrhunskih restavracijah v ala carte obrokih, ščepec sladkorja dodajo skoraj vsaki jedi, za bolj intenzivni in poln okus.

Jaz belega rafiniranega sladkorja že dolgo časa ne uporabljam več. Poiskala sem si različne alternative, ki so mnogo boljše za moje fizično in psihično občutje in tudi po okusu, pa tudi nimam težav z odvečnimi kalorijami!!

1. AGAVIN SIRUP je izjemno čudovitega, sladkega, nevtralnega okusa, ki ga lahko brez težav nadomestimo za beli sladkor. Primeren je tudi za kuhanje, tako da se tekstura in barva izdelka z uporabo agavinega sirupa ne bosta spremenili. Ima 30% manj OH kot navadni beli sladkor in velja za živilo z nizkim glikemičnim indeksom. Kupimo ga lahko v vseh trgovinah z zdravo prehrano, pa tudi v supermarketih, na eko oddelkih. V Sloveniji zaenkrat še ni možno dobiti presnega agavinega sirupa, v tujini pa. Tovrstni izdelki imajo certifikat raw agave nectar, vendar po mojem mnenju so tu spolzka tla, zaradi samega načina pridelave, tako da se poraja vprašanje ali je agavin sirup lahko pridelan pod temperaturo 41 stopinj C. Jaz ga uporabljam v sladicah kot so sladoled, piškoti, torte,..

2. JAVORJEV SIRUP je sladilo pridobljeno iz drevesnega soka javorja. Način pridelave zahteva višje temperature ( cca 104 stopinj C), da doseže značilno aromo in sladkost. Ima značilni karamelni okus, ki se odlično poda k jedem s čokolado, pa tudi ostalim sladicam. Javorjev sirup ima 30% manj kalorij kot sladkor in vsebuje kar nekaj vitaminov, mineralov in antioksidantov (cink, mangan,..)

3. MED Jaz obožujem okus medu in ga rada vključujem v svoje jedi, predvsem mi je všeč akakcijev med, ki je bolj svetle barve in ima prijetno sladek okus. Med vsebuje ogromno vitaminov (C,B, folna kislina, panteonska kislina), encimov, aminokislin, mineralnih snovi, flavonoidov..Največkrat ga uporabljam, kadar delam piškote, truffle,.. če si želim osladiti smoothie in včasih tudi samo na žličko.

4. YACON SIRUP V Londonu sem v cafeju Inspiral Lounge kupila naravno sladilo Yacon, ki je naravnost božanskega, blago karamelnega okusa. Gre za sladilo, ki ga pridobivajo s hladnim stiskanjem perujske korenine Yacin in je glede na študije bogat vir antioksidantov. Ima zelo nizek glikemični indeks, izjemno malo kalorij in povrh vsega deluje probiotično. Ima veliko prednosti, edina slabost je, da je zelo drag, za 250 ml sem odštela slabih 6 funtov. Zaenkrat ga v Sloveniji še ni možno kupiti, naročite pa ga lahko na spletu v Angliji.

5. LUCUMA V PRAHU je naravni dodatek ali sladilo, ki ga lahko uporabimo v jedeh, kjer želimo malo bolj eksotičen okus. Lucuma je tropski sadež, ki uspeva v Peruju in ima zelo poseben okus, ki ga je težko opisati. Ima rahlo kiselkast in škrobnat okus, odlično pa se obnese pri pripravi sladoleda, kot dodatek smoothie-jem, pudingom,..Zaradi visokih vsebnosti hranilnih vrednosti se uvršča med t.i. superživila saj vsebuje ogromno vlaknin. vitaminov, mineralov. Vsebuje veliko beta-karotena, vitamina B3 ( niacina) in železa. Tudi tega še ni možno dobiti pri nas, z lahkoto pa ga naročite v tujini.

6. STEVIA je naravno sladilo pridobljeno iz rastline stevia rebaudiana, ki je tristokrat bolj sladka od sladkorja in šteje celih 0 kalorij. Na moji polici tega sladila ni, ker ima preveč agresiven okus, ki mi ni všeč. Kot sem razumela tudi za peko ni najbolj primeren, saj lahko nepravilna uporaba precej skvari okus in barvo. Je pa možno Stevio kupiti v trgovini Jablana.

7. DATLJEVA PASTA ali suho sadje - najbolj enostaven način kako naravno osladiti obroke. Datljeva pasta so namočeni datlji, zblendani z vodo ali pomarančnim sokom. Posamezne datlje pa lahko vržete tudi v blender k smoothie-jem, odlično pa se obnesejo tudi rozine ali katero koli drugo sladko suho sadje.

Pri tolikšni alternativi z dobrimi latsnostmi, res ne vidim razloga, zakaj bi v svoji kuhinji uporabljala beli sladkor. Ta zame nima nobenih pozitivnih hranilnih vrednosti - kvečjemu obratno.

Sladki december vam želim :)

2 komentarji:

Anonimni 18. december 2009 ob 00:45  

Jaz uporabljam datljevo pasto ali pa med, kadar delam za druge v večjih količinah pa agavin sirup:) Ej, kak okus ima pa stevia, se ga da opisat? Je še nisem probala.
Pa že cel teden se mi cedijo sline po tistih tvojih "cookie-jih" (moraš si eno ime za tisto zmislit:)), se bo treba spravit za pult, hehe, misliš, da bo isto izpadlo kar po tistem receptu za "karamelno pito", al je kak poseben dodatek prispeval k božanskosti? :) A orehi so bli tudi v crust-u?
Se vidimo v soboto na sokcih, ane? Naj ti bo toplo v tem mrazu do takrat:)

Barbarella ( www.barbarella.si) 18. december 2009 ob 00:53  

Hey Eva, hvala za komentar:) Stevia ima po mojem mnenju zelo močen in precej sintetičen okus, meni sploh ni všeč. Velik bolš mi je agavin sirup in javorjev, pa med tudi.
Ja lih včeri sem nardila spet tiste karamelne cookije, sem jih dala Simonu, da jih bodo danes jedli v službi:):) Res so ful ful okusni. Crust je sestavljen iz mandljev, datljev in surovega kakava, na drobno zmleto ( brez orehov). Prva plast je karamelna - narejena iz datljeve paste, mandljevega masla, vanilije v prahu, kakavovega masla in kokosovega olja, dodala sem še žličko agavinega sirupa, čokoladna plast pa je sestavljena iz surovega kakava, agavinega in javorjevega sirupa, kokosovega olja + kakavovega masla, ščepec vanilije in pol žličke tamarija, tretja plast ponovno karamelna in vse skupaj posuto z nibsi, mljask mljask, res ima malo okus po rumu, vse skupaj, vsaj men se zdi :P Vidimo se na sokcih ja, mrzli pozdravček tudi tebi:)